Luka Prinčič: Requiem For The Future

»Requiem aeternam dona eis«, daj jim večni mir in pokoj! Glasba je nastala kot del eksperimentalne predstave, v kateri človeško telo nadomestijo živali in stroji. Konceptualno je zasidrana v post-antropocentrični dekonstrukciji dualizma kartezijanskega pogleda na živalski stroj. Vprašanje, ki se postavlja, je namreč, kako misliti dialog med živaljo in umetno inteligenco? In še, kako je pošastnost človeške vrste videti v očeh umetne inteligence? Predstavljajte si neko prihodnjo sedanjost, kjer v nekem sebi lastnem sodelovanju obstajata le umetna inteligenca in narava brez ljudi? Predstava se odvija v natanko taki imaginarni pokrajini.

Voda. Cona in poezija modrosti. Atomi, molekule in vse, kar je onkraj tega. Prej ali potem, a vsekakor celice – in čudaškost biomehanizmov, ki navdajajo s strahospoštovanjem. Nekaj, kar ne pripada našemu času.

“Iz njenega trupla zrase krilati konj / njegovi kremplji jo brazgotinijo / … da bo kasneje vedela kje je bil”

Ničle in enice, ‘techne’ umetnega, z vsemi posledicami, integracija mesa v elektronska vezja, post-človeška transcendenca, napaka in kako jo inkorporirati v mehanski sistem, nepredvidljivi in skrivnostni vidiki umetne inteligence onkraj kapitalocena.

“Zaradi vsega kar ji je obljubila, zvezdo umori / in svojo skrivnost zapiše čez njegovo plast neba”

Objava, izstreljena v praznoto onkraj planetov in nazaj, kot povratna zanka pulziranj, harmonija sfer, povratek k prvinskemu zvoku in silam težnosti. Intervali, izpeljani iz orbitalnih resonanc: celoštevilska razmerja med orbitalnimi frekvencami planetov v solarnem sistemu.

Prenos in nakup

Prosti prisluh in prenos (plačaj kolikor hočeš) in posebne omejene edicije knjižice in USB so na voljo preko kamizdat.bandcamp.com

Ustvarjeno in objavljeno pod Creative Commons BY-NC-SA licenco ([Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji] – Attribution-NonCommercial-ShareAlike) www.creativecommons.com/licence

Sodelavci

Glasba: Luka Prinčič
Zvočna kulisa: Leopoldina Istanbul
Besedila: Luka Prinčič z odlomki iz besedil Maje Smrekar in Donne Harraway
Grafično oblikovanje: Tina Ivezić
Fotografija: Wilhelm Joys Andersen
Izdelava USB-ja in knjižice: Maruša ‘Maruji’ Hren
Tisk: Janja Baznik, ‘Pri Tiskarskem Škratu’

Glasba je bila ustvarjena za vizualni performans Maje Smrekar “Rekvijem za prihodnost”, ki ga je nastal v produkciji Zavoda Aksioma in Lutkonega gledališča Ljubljana